diamonds

Kako nastanejo laboratorijski diamanti?

Laboratorijski diamanti so postali priljubljeni kot cenovno dostopna in okolju prijaznejša alternativa naravnim diamantom. Njihovo ustvarjanje poteka v laboratoriju, kjer posnemajo naravne pogoje, pod katerimi nastajajo pravi diamanti v zemeljski skorji.


Obstajata dva glavna postopka za izdelavo laboratorijskih diamantov:


HPHT (High Pressure, High Temperature): Ta metoda posnema naravne razmere s kombinacijo visokega tlaka in temperature. V laboratorijskem okolju na osnovni material, ponavadi grafit, delujejo s tlakom do 60.000 atmosfer in temperaturo do 1500 °C. V teh pogojih se atomi ogljika reorganizirajo v kristalno mrežo diamanta.


CVD (Chemical Vapor Deposition): Ta metoda je modernejša in vključuje odlaganje plinastih ogljikovih spojin na osnovno ploščo. V vakuumski komori pri visokih temperaturah se plin razgradi, kar omogoča odlaganje plasti ogljikovih atomov, ki se oblikujejo v kristalno strukturo.


Laboratorijski diamanti so po sestavi in videzu skoraj identični naravnim diamantom. So izjemno trdi, prozorni in imajo podobne optične lastnosti. Zaradi teh lastnosti so zelo priljubljeni v nakitu, kjer ponujajo luksuzno estetiko po nižji ceni. Poleg tega je njihova proizvodnja manj obremenjujoča za okolje, saj ne vključuje rudarjenja.


Kljub temu, da so laboratorijski diamanti sintetični, so po kemijski sestavi pravi diamanti, kar jih naredi zelo iskane v industriji in med potrošniki, ki iščejo etično in cenovno ugodnejšo izbiro.